Dr. Johanna Budwig
Jesti zdravo
Nihče natančno ne ve, kakšna je najboljša prehrana za nas. Zato nas na tisoče novinarjev vsak dan zasipa s povsem nasprotujočimi napotki. Kdaj ste se zadnjič pogovarjali o prehrani in kdaj ste nazadnje razmišljali o njej? Verjetno pred nedavnim.
Največji problem naše sodobne prehrane je, da jemo mrtvo oz. procesirano, industrijsko obdelano hrano. Vsi vemo, da je kruh izdelan iz semena, ki je bilo gnojeno, prano, polirano, sterilizirano, obdelano s kemičnimi aditivi, dušikovim oksidom, klorom, persulfati, bromati, derivati arzena in drugimi kemikalijami in da to zdravju ne more koristiti. Milijoni ljudi po vsem svetu pa vsak dan jedo tak kruh samo zato, ker na njem piše, da je narejen iz ekološko vzgojenega semena ali iz integralne moke, ali pa je označen s kakšno drugo privlačno oznako. Enako velja za sladkor ali za trans-maščobne kisline (hidrogenirane maščobe) in to nas ne ovira, da ne bi vsak dan jedli take hrane. Poglejmo si malo natančneje nastanek človeškega telesa, da bomo laže razumeli, kako zelo je važna prehrana.
Gotovo veste, da je naše telo sestavljeno iz več milijard celic in da vsaka posamezna celica vsebuje na milijone drobcenih delčkov. Ne glede na to, kar vsak dan poslušamo v medijih, ni nikomur niti približno jasno, kako je iz samo dveh celic v devetih mesecih nastalo na milijarde novih celic in kako so se iz teh dveh celic lahko razvile različne celične skupine, kot so npr. živci ali celice jeter. Strokovnjaki so prepričani, da vedo, da je vse povezano z DNK, z našimi geni. Natančno vedo, kaj se v posamezni celici dogaja v nadzorovanih pogojih v laboratorijih, nič pa ne vedo o tem, kako se ta celica obnaša v skupni celični strukturi. Tega nihče ne ve, prav to pa je za nas zelo važno. Ni dovolj, da ozdravi ena celica, pač pa mora biti zdrav cel organizem.
Kaj je zdravje in kaj bolezen, nam bo jasno šele, ko bomo lahko razumeli celovito strukturo, ki je sestavljena iz milijard posameznih delov. Od tega znanja smo oddaljeni več svetlobnih let, zato ne bi smeli prenehati raziskovati in ne bi smeli iz primera ene celice sklepati o organizaciji vseh. Če to delajo znanstveniki, je to samo zato, ker še ne znajo sklepati na bolj objektiven način. Zato ne smemo pozabiti, da nam zdravniki, kadar nam pojasnjujejo probleme v našem telesu, govorijo samo o ocenah. Seveda ne mislim, da bi morali zavreči celotno medicinsko diagnostiko, menim samo, da ne bi smeli pozabiti, da diagnoza predstavlja samo delček velike sestavljanke in ne daje popolne slike.
To morate razumeti, kajti če ste zboleli za rakom, se boste verjetno najprej vprašali: »Kaj moram storiti, da se bodo tumorske celice spet pričele deliti na normalen, zdrav način?« To bom ponovil, ker je zelo važno. Vprašanje se ne glasi: »Kaj lahko stori moj zdravnik, da se bom počutil bolje?«, pač pa »Kaj lahko storim jaz?« Ta knjiga vam ponuja možnosti. Če imate raka ali zdravite osebo z rakom, morate vedeti, da mora vsak posameznik najti lastno pot k ozdravitvi. Skoraj vse celice v našem telesu se obnovijo v nekaj tednih. To pomeni, da nikoli nismo enaki, kot smo bili včeraj. Zamislite si stavbo iz katere vsak dan odstranijo na tisoče opek in jih zamenjajo z novimi. In sedaj pomislite, da stare, toda še dobre zidake zamenjujejo z trhlimi, razpadajočimi opekami. Ni si težko predstavljati, da se bo ta zgradba zrušila.
Zanimivo je, da na človeško telo in obnovo njegovih celic ne gledamo na ta način. Vsaka celična membrana je sestavljena iz maščobnih kislin. Logično lahko sklepamo, da se stare maščobe stalno zamenjujejo z novimi. In kaj se dogaja, če se leta in leta ne prehranjujemo z dobrimi maščobnimi kislinami, ki jih nujno potrebujemo? Ali res mislite, da vaša jetra lahko zgradijo trdno stolpnico iz razpadajočih opek? Vsak zdravnik bo na to vprašanje odgovoril nikalno, po drugi strani pa večina zdravnikov še vedno ne misli, da so maščobne kisline enako važne kot npr. kemikalije pri laboratorijskih poskusih. Stalno govorimo o hormonih, vitaminih, encimih, vendar pozabljamo, iz česa so sestavljeni. Poleg vode je naše telo sestavljeno iz beljakovin in maščob. Ali ni torej zelo nujen razmislek o tem, katere maščobne kisline lahko uživamo? Namesto tega nas določene interesne skupine napeljujejo k razmišljanju o tem, koliko vitamina C naj dnevno zaužijemo.
Če boste svojega zdravnika vprašali, ali obstaja hrana za rakave bolnike, bo rekel, da kaj takega ne obstaja. Morda vam bo rekel, da je zelo važno jesti zdravo hrano, morda bo rekel celo, da bi morali uživati integralno hrano, več zelenjave in podobno. Ker med zdravniki in bolniki vsak dan poteka na tisoče takih pogovorov, to pravzaprav ni dobro postavljeno vprašanje. Pravilno vprašanje bi se glasilo: »Koliko bolnikov poznate, ki so se znebili raka zaradi popolne spremembe prehrane?«
Mnogo zdravnikov bo reklo, da ne poznajo nikogar, ali pa da ne poznajo niti enega, ker takšna prehrana pač ne obstaja. Bolniki bi tako ugotovili, da zdravnik nima nobenih izkušenj s prehrano bolnikov, čeprav je sicer zelo dober. Kaj tu ni prav? Ali naj od onkologa pričakujemo, da bo vedel vse in to dandanes, ko so vsa znanja in vsi poklici visoko specializirani? Seveda tega ne moremo pričakovati. Takih pogovorov tudi ni veliko, saj je le malo bolnikov, ko gre za njihovo življenje, dovolj samozavestnih, da zdravniku lahko postavljajo taka vprašanja.
Že več kot petindvajset let berem knjige o prehranskih vrednostih tistega kar jemo in preden sem pričel intenzivneje proučevati raka, sem bil prepričan, da to področje dobro poznam. Na svoje začudenje sem ugotovil, da v resnici vem zelo malo in da se moram vrniti v »šolske klopi«. Moja najpomembnejša učiteljica je bila doktorica Johanna Budwig, ki je gotovo ena največjih strokovnjakinj na področju vplivov prehrane na raka. O njej so vedno govorili v presežnikih (v ZDA so jo imenovali flaxseed lady - lanena gospa , tako zelo se je zavzemala za vrnitev te hrane v vsakdanjo uporabo). Sedemkrat je bila predlagana za Nobelovo nagrado, napisala je številne znanstvene članke, njeni nasprotniki so jo sovražili, na tisoče ozdravljenih bolnikov pa jo je oboževalo.
V njeni družbi sem preživel veliko časa in večkrat sem jo obiskal v Schwarzwaldu, kjer sem se z njo pogovarjal in raziskoval dostopno dokumentacijo. Vsakdo, ki je poznal dr. Budwigovo in vsak, ki je proučeval teorijo in prakso oljno-beljakovinske prehrane, si lahko predstavlja, kako težko je bilo njeno delo. Danes vem, da se je njen trud popolnoma splačal in na svojih znanstvenih potovanjih se nisem nikjer naučil več o hranljivi vrednosti prehrane, kot pa sem se naučil od dr. Budwigove.
Spoznal sem številne terapevte in bolnike, ki so mi potrdili postavke, ki so se jih naučili od nje. Vsak mesec srečam koga, ki mi navdušeno poroča o uspehih pri uporabi oljno-beljakovinske prehrane. V zadnjem času sem opravil več raziskav o fizičnih vidikih oljno-beljakovinske prehrane in vsakič sem bil presenečen, ko sem odkril kaj novega o njenih energetskih učinkih.
Žal sem srečal tudi veliko »pomočnikov«, ki mislijo, da razumejo oljno-beljakovinsko prehrano in hočejo zmanjšati pomen prehrambene terapije dr. Budwigove. Toda to bi bilo prelahko. Zdravljenje dr. Budwigove vključuje znanja o elektromagnetnem stresu, pravilnem dnevnem načrtovanju, psiholoških komponentah in seveda pravilni uporabi ELDI (električno diferenciranih) olj in alkoholov. V najinih razgovorih me je dr. Budwigova neštetokrat opozorila, kako nevarne so lahko napačne kombinacije in kako važno je, da bolniki ne izvajajo več različnih terapij istočasno. Oljno-beljakovinska prehrana se mi ne zdi predraga in mislim, da ji lahko skoraj vsakdo samostojno sledi, potem ko se o njej posvetuje s kakšnim strokovnjakom za to prehrano. Prepričan sem, da oljno-beljakovinska prehrana zavzema najvišje mesto na lestvici prehrambenih terapij. Lahko ste prepričani, da to trdim potem, ko sem o vsem zelo dobro razmislil.